forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[anitai]

Za zeleno streho naj bi bila priporočljiva spodnja mešanica rastlin. Prosim za nasvet, pomoč, kje bi se dalo kupiti ta semena.

Agrostis capillaris - lasasta šopulja
Anthoxanthum odoratum - dišeča boljka
Festuca ovina duriuscula
Festuca ovina tenuifolia - tankolistna ovčja bilnica
Festuca rubra commutata - šopasta rdeča bilnica
Festuca rubra trichophlla
Poa compressa - dvorezna latovka
Poa pratensis - travniška latovka
Achillea millefolium - navadni rman
Allium schoenoprasum - planinski drobnjak
Anthemis tinctoria - barvilna pasja kamilica
Campanula rotundifolia - okroglolistna zvončica
Dianthus carthusianorum - navadni nageljček
Dianthus deltoides - deltasti nageljček
Hieracium pilosella - dolgodlakava škržolica, kosmatica
Leucanthemum vulgare - ivanjščica
Petrorhagia saxifraga - navadna haljica
Prunella grandiflora - velecvetna črnoglavka
Thymus pulegioides - polajeva materina dušica
Thymus serpyllum - drobnolistna materina dušica

[sasok]

lahko bi poslusil v semesnki banki

[tinko]

Pozdravljena, Anita! Če kdo, potem ti IVČK lahko pomaga. Mislim, da je ona pravi naslov. Alojz P.S. Navadni rman in ivanščica se pri meni sama zasejeta in ju moram v skaljnjaku obravnavati kot plevel. Če ne dobiš semen, dobiš rastline, ko pridem spet v tvoje kraje.

[anitai]

sasok,
v semenski banki sem našla smo tri od teh rastlin, ampak tudi to je že nekaj. Mogoče pa bi jim lahko pisala, pa še malo povprašala.

Alojz,
kdo je IVČK in kje ga najdem? Saj pri nas raste kar nekaj od teh rastlin, ker so to trave, rože in zelišča. Samo problem je v tem, ker zdaj nimam časa študirati te rastline in nabirati semena, ker moram v zelo kratkem zasejati novo zeleno streho. Sem malo pozno začela razmišljat. Za drugo zeleno streho, ki bo prišla malo kasneje, pa bi res bilo smiselno kar nabrati semena, samo ne vem, če se jaz dovolj spoznam na te rastline.

[HellHavoc]

najdeš jo tule: KLIK!

[Ivčk]

Anita,živjo!

Žal tokrat tudi jaz ne morem pomagati.Genska banka na moji fakulteti obsega veliko zdravilnih rastlin,vendar jo ravno spet premeščajo.Že nekaj let ji namreč iščejo pravo lokacijo,pa tudi precej neurejena je.Nekaj semen bi ti lahko dal kakšen ljubitelj,povprašaj pa tudi na Biotehniški fakulteti,včasih se najde kakšna dobra duša in se da zmenit za nekaj semen,če jih le imajo...

Veliko sreče ti želim,Iva

[anitai]

Ivčk, na katero fakulteto pa hodiš? Bom malo povprašala pri prijateljih na BF, pa javim. Hvala za nasvet!

[anitai]

Ivčk, na katero fakulteto pa hodiš?

... oziroma, na kateri fakulteti delaš? Se opravičujem, nimam pojma, koliko si stara

[Ivčk]

Sem absolventka BF v Ljubljani, smer hortikultura,stara 25 let

Jaz sem delala pri profesorici predmeta Pridelovanje zdravilnih rastlin in sem tako imela dostop do te genske banke,ki pa je zdaj v razsulu.So pa na BF še druge genske banke,kjer bi morda lahko dobila nekaj semen...če imaš tam kolege,ti bodo sigurno znali pomagati.Jaz sem namreč zadnje leto bolj malo v Ljubljani in ne vem kaj je novega na faksu...(sem iz Novega mesta)

[anitai]

Bi še malo povedala o okoliščinah:

Gradimo hišo iz slamnatih bal in z zeleno streho. Zaenkrat so postavljeni temelji, v septembru pa bomo postavili celotno konstrukcijo. V kolikor bi to koga zanimalo in je pripravljen tudi pomagati pri delovni akciji, naj mi piše ZS. Bomo zelo veseli pridnih rok, ker pri taki gradnji večina stvari gre ročno.

Ali ve kdo, pod katero rubriko bi lahko to še napisala, da bi prišlo do tistih, ki jih to zanima?

[Ivčk]

Od kod pa si,če smem vprašati?In kako to,da ste se doma odločili za tak projekt?

[anitai]

Sem Prekmurka, rojena v Lendavi, zdaj stanujem v Murski Soboti, kamor sem se poročila. Z možem sva dobila parcelo na Goričkem in tam želiva ustvariti svoj dom. Po svojih najboljših močeh si prizadevava, da bi živela in ravnala čim bolj ekološko. Pri hiši, v kateri bova morda živela celo življenje, se nama zdi kar pomembno, kako in iz česa bo zgrajena. Da bi življenje v njej bilo čim bolj zdravo in prijetno, pa tudi, da čez mnogo let ne bi za nama ostalo veliko svinjarije - smeti (v obliki nerazgradljivih gradbenih materialov, kot je npr. beton). Mož je gradbenik in je naštudiral možnosti in gradnja iz slamnatih bal zveni kot odlična zamisel. Za vse, ki vas to zanima, bi z veseljem napisala o tem še več, samo se bojim, če to paše v to temo. Sem že javila v uredništvo, da si želim rubriko o ekologiji, pa bi morda tam lahko odprla temo o ekološki gradnji. Saj to paše k rastlinam, ne?

[Kalypsa]

Vau, spodbudno! Seveda paše pod rastline.
Bomo videli kakšne slike, ko bo zadeva končana? Ker si ne predstavljam dobro kako to izgleda...

[sasok]

joj škoda da je sedaj ko so rastline odcvete jaz vem za nekaj rastlin ki rastejo v okolici za rman pa invanščice pa nagelčke... samo sedaj ko ni cvetov bo pri meni bolj težko!! naj mine "deževna doba" pa bom se srehodil po bližnjih travnikih s spiskom! (saj mislim in upam da bo kmalu lepo vreme)

aja v našem polje-domu sem videl eno mešanico traviških cvetic, ki jih lahko sejaš na travnik in ustvariš te travniške zasaditve da je travnik naraven! joj saj ne vem kako naj povem v glavnem v tisti mešanici so travniške rastline! proizvajalca ne poznam, mislim se ne spomnim je pa blo v takšni okrogli posodici! mogoče bi bilo tam npter kaj primernih sem!

[anitai]

Kalypsa,
za prvo silo si tukaj lahko pogledaš kako so gradili na Hrvaškem, sicer pa najdeš ogromno o tem na internetu, vtipkaj: strawbale building ali strohballenbau. O naši gradnji bo zagotovo kar nekaj posnetkov, že pripravljalne faze smo fotografirali, zdaj se dogovarjamo tudi o pripravi spletne strani, pa medijsko podporo nam tudi ponujajo, tako da zanimanja je kar nekaj.

Sasok,
tudi jaz sem pomislila na zbiranje semen, ampak zdaj imam problem v hudi časovni stiski, tako da bom najbrž morala kar kupiti semena, sem našla v Nemčiji, bom poskusila naročiti. Bom pa ta semena še tudi v bodoče potrebovala, do takrat pa sem absolutno za nabiranje in bom vesela, če bomo pri tem kaj sodelovali, ker jaz bolj slabo poznam te rastline.

[psevdonim]

gradnja iz slamnatih bal zveni kot odlična zamisel.

- tudi v noči iz 31. decembra na 1. januar, ko rakete, po nesreči ali namenoma, ne letijo vedno v nebo ?

[anitai]

Ja, tudi takrat!

[tinko]

Mene pa zanima, v čemu je prednost prav te mešanice rastlin? Ali se tolerirajo oz. se dobro prenašajo med seboj? Alojz

[anitai]

Se opravičujem za zamudo pri odgovoru, so dela v polnem teku in si komaj vzamem čas za pisanje.

Pri izbiri ustrezne mešanice rastlin se upoštevajo sledeči kriteriji:
- trdnost podlage (zemlje) in njena zmožnost zadrževanja vlage,
- nagib strehe,
- izpostavljenost vetru,
- stran neba,
- osenčenost,
- količina padavin.
Poleg tega upoštevamo, kaj od sledečega nam je bolj pomembno:
- toplotna izolacija,
- poletno zadrževanje hladu,
- zvočna izolacija,
- zahtevnost oskrbe,
- vizualni izraz.
V kolikor zelena streha ne bo imela samo estetskega pomena, temveč želimo doseči tudi določene gradbeno-fizikalne (izolacija, zaščita pred UV žarki in skrajnimi temperaturnimi nihanji) in ekološke (zadrževanje deževnice, čiščenje zraka) efekte, mora biti rastlinski sloj čim bolj gost in čim bolj enakomerne višine. To lahko najlažje in najceneje dosežemo z mešanico divjih trav in zelišč. Pri njihovi izbiri upoštevamo predvsem:
- odpornost na mraz,
- odpornost na sušo,
- višina rasti 10-20 cm,
- steblo cveta ne presega 40 cm,
- tvorba goste blazine z močnim razvojem v višino in majhnim razvojem v širino,
- nezahtevnost glede kakovosti tal.

Glede na zgoraj opisane zahteve je v literaturi za 10-15 cm debelo plast zemlje priporočena mešanica, kot sem jo navedla. Kolikor vem, je pa dobro tudi vzeti naravno vegetacijo (travo) iz okolice (vzameš kar travo, ki si jo odstranil pred začetkom gradnje), vendar to zahteva debelejšo plast zemlje.

[anitai]

gradnja iz slamnatih bal zveni kot odlična zamisel.

- tudi v noči iz 31. decembra na 1. januar, ko rakete, po nesreči ali namenoma, ne letijo vedno v nebo ?

Naj povem še par besed glede pomislekov v zvezi z ognjevarnostjo takih hiš. Rezultati testov po standardih kažejo, da neometane stene iz slamnatih bal ustrezajo ognjevarnosti F30 (30 minut izpostavljeno ognju), ometane stene pa F120 (120 minut izpostavljeno ognju). Za primerjavo imajo zaščitene lesene stene maksimalno F90. Vzrok za slabo gorljivost slamnatih sten je v tem, da je slama v balah močno stisnjena in je zato premalo zraka, da bi lahko gorelo.

Hiše iz slamnatih bal so pravzaprav veliko bolj ognjevarne kot pa montažne hiše, ki jih ni tako malo, pa se pri njih noben ne vpraša, kaj je z novoletnimi raketami.