forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[črka]

Imamo ilovnato zemljo in zato tudi veliko vlage v zemlji. Tu pa tam že opažam nastajanje mahu. Odločila sem se, da sedaj v jeseni potresem apno, vendar me zanima ali ga lahko potresem na vrtu kjer imam jagode, zimsko solato,...? Ali imate kak drug predlog?

[frenky]

brez izboljšanja zračnosti oz. strukture se maha na težkih tleh ni mogoče rešiti. Če je prisoten mah še ne pomeni da imajo tla nizek pH in je potrebno apniti.

[Pepe]

Apno je najbolje potresti ob obdelavi zemlje. Zemlja mora biti suha. Če je zemlja ilovnata bo od apna bolj malo koristi, neprimerno bolje je dodati kameno moko. Moji tašči je s kameno moko v par letih uspelo iz trde ilovice narediti normalno zemljo.

[radomin]

Apno se potresa po zemlji cez zimo pred dežjem.
Glede zemlje imaš več možnosti:
- lahko zaseješ rastline za izboljšanje strukture zemlje,
- Namen setve rastlin za podor
Posejemo jih z namenom, da jih podkopljemo ali podorjemo, ko je listna masa največja. Vrtna tla obogatijo z organsko snovjo, kar je zelo koristno na lahkih in revnih tleh. Ta postanejo zato bolj rodovitna, saj se jim izboljša sposobnost vezanja vode in hranil. Sicer pa so rastline za podor zelo koristne tudi na težkih in zbitih tleh. Zaradi dobro razvitega koreninskega sistema postanejo taka tla bolj rahla in zračna. Bujna rast rastlin uniči tudi plevele, varuje tla pred nalivi, sončno pripeko in bogati talno življenje. Obstaja še ena velika prednost rastlin za podor. Prinašata jo oljna redkev in bela gorjušica. Ti dve rastlini namreč uničujeta koreninske ogorčice v tleh, ki povzročajo težave predvsem na vrtovih, kjer gredice niso vključene v kolobar.
Konec koreninskim ogorčicam
Nematode ali ogorčice so zelo majhne, komaj milimeter ali še manj velike gliste. Škodo delajo s sesanjem rastlinskih korenin, prenašajo pa tudi virusna obolenja. Znanih je več različnih ogorčic.
Pesna ogorčica je nevarna v sladkorni pesi in na nekaterih vrtninah (korenček, fižol, bob, kapusnice, špinača, paradižnik) in zaradi slabšega pridelka povzroča pravo gospodarsko škodo. Na koreninah ustvarja majhne odebelitve (ciste), rastline oslabijo, ker jim krade hrano in vodo.
Nekatere druge nematode živijo v koreninah rastlin (tudi vrtnin), na površini pa oblikujejo za grah velike šiške (v njih so jajčeca in ličinke nematod).
- Obstaja še tretja skupina nematod, ki ne živi v koreninah, ampak se vanje zavrtajo, ko postanejo lačne, in jih zapustijo, ko se nasitijo. Zaradi napada ogorčic se razvijejo številne stranske korenine. Nadzemni deli napadenih rastlin kažejo zastoj rasti, listi rumenijo.
Rastline, ki so namenjene za podor
Oljna redkev se odlikuje z zelo bujno rastjo (v višino doseže do meter in pol) in globokim ter širokim koreninskim sistemom. Tako kot bela gorjušica tudi oljna redkev uničuje koreninske ogorčice. Zanimivo je, da se ogorčice zavrtajo v korenine omenjenih rastlin in tam propadejo.
- Bela gorjušica zraste v višino dober meter in se prav tako odlikuje z močnimi in globokimi koreninami. Dobro prenaša tudi pomanjkanje vode. Izboljšuje zračnost in rodovitnost vrtnih tal in, kot rečeno, uničuje ogorčice.
- Facelija je čudovita enoletna rastlina, ki s cvetovi polepša celo poletne šopke. Je tudi zelo medovita, zato ji med cvetenjem nikoli ni dolgčas. Čebele in čmrlji brenčijo okoli njene lepe vijoličaste glave. Odlikuje se s hitro rastjo, kar je koristno predvsem za močno zapleveljena tla. Kmalu jih namreč pokrije in uniči plevel. V višino doseže okoli 70 centimetrov. Korenine facelije so dokaj plitke in šopaste. Rastlina ni prezimna, zato jo jeseni ali zgodaj spomladi vdelamo v tla. To lahko storimo tudi med letom, če smo sejali spomladi. Facelijo sejemo še vse poletje. Še podatek za tiste, ki jim preglavice povzročajo ogorčice: facelija na ogorčice deluje nevtralno, ne uničuje jih, pa tudi koristi jim ne.
To sem našel na www.kalia.si