forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[Leopold Scheicher]

Ker je to rubrika za pomenke, sem to temo uvrstil tu. Zadnjič smo imeli debato o hibridih, najprej živalskih, potem o rastlinskih. V glavnem so si ljudje ustvarili tako mnenje:
1. Hibrid je nasplošno manj vreden, manj žlahten, v primerjavi z nehibridi, ker takega rodu v naravi ne moremo najti (če izvzamemo naravne hibride)
2. Prav nasprotno. Hibrid je bolj žlahten v primerjavi z nehibridom, saj je križan z samimi dobrimi lastnostmi in je kot tak lepši in boljši in tudi več vreden.
KAJ O TEM MISLITE OSTALI

[anka]

Ojla!
Ne morem mimo.
Hibrid je gotovo več vreden - tržno. Baje da se je pridelek pšenice povečal za sedemdesetkrat odkar sejejo hibride. A kam vse to pelje, vsi ti posegi se prenašajo v naša telesa - kar se hrane tiče.
Tudi hibridi okrasnih rastlin so mikavnejši,a mene to ne prememi, sem za naravno, saj veste - živi z njo, čene dobiš zaušnico.

Ne pričakujem, da se bo kdo strinjal z mano, saj veste od kje sem.

[renee]

[goranrasic]

Po mojem mnenju so hibridi bolj cenjeni s strani zbiralcev, saj imajo lepše in večje cvetove, in sprejmejo same dobre lastnosti "staršev". Je pa res, da so hibridi veliko dražji, kot navadni kaktusi.

Goran

[T.]

Ta strah je nastal iz mešanja pomena hibrid in gensko spremenjen organizem. To sta dva ločena "pojma" in tudi pridelava teh dveh semen je drugačna. Je pa res, da je oba dodelal človek.

Pri hibridu se nam ni treba ničesar bati, glede dodanih lastnosti, drugače pa je pri GSO (gensko spremenjenih organizmin).

Jaz sem za hibride, za GSO pa ne.

Čau!

[Leopold Scheicher]

Še moje kaktusarsko mnenje:
Kaktus, ki je v moji zbirki in raste tudi v naravi je tisti "PRAVI" katus. Kaktus, ki je hibrid, ga jasno v naravi ni, torej je "NEPRAVI" kaktus, pa če ga imam v zbirki ali ne. Torej podobno kot naravna lepota in "umetna" lepota. Od tu naprej pa so mneja precej deljena oz. zavisi od okusa posameznika.
Kar se tiče pa vrednote je tako: Če mi je všeč kupim ne glede na ceno, seveda če le-ta ni pretirana. Tako sem si nabavil tri hibride. Sliko enega prilagam.

[boriskocar]

Glej kaj dobiš če seješ hibride.
To

[Jure]

Paradajz moraš skrižati s krompirjem!

[Jure]

V bistvu si, Poldi, načel težavno temo. Tu se srečata biolog in vrtnar, vsak na svoje okopu in oba imata prav.

Biologa zanima, kje je meja med dvema vrstama, kako in zakaj sta se razcepili. Skuša iti čimdlje v zgodovino in prerokovati bodočnost. Biolog skuša ohranjati naravo tako, kot je, tudi za generacije, ko nas več ne bo.

Vrtnar skuša najti način, kako določeno rastlino čimbolj hitro vzgojiti, poiskati želi nove oblike. Z raziskavami ogromno prispeva k znanju biologa. S križanjem podolgem in počez ustvarja nove organizme, ki lahko celo prinašajo blagostanje, odpravlja lakoto itd.

Kaktusi niso nobena izjema. Medtem ko eni vzgajajo samo ratline iz narave s podatki o lokaciji in se jim vse drugo gravža, drugi vzgajajo nove in lepše hibride.

Vprašanje je samo, k čemu si bolj nagnenj. Koliko si agresiven v svojih nazorih. Ali če vprašam nekaj čisto drugače: ali človek sme biti lovec?

[^nemesis^]

živjo
mislim da mora biti vsak pravi gojitelj za prave rastline,saj gojitelji igramo nadomestno mati naravo svojim rastlinam,in če hočemo biti kot matere ponosni na svoje otročičke je trud ki ga uložimo v vzgojo prave rastline zares poplačan medtem ko je vzgoja hibridov bistveno lažja. pa še to: ni vse v velikosti in lepoti
se pa strinjam z juretom da so hibridi veliko pripomogli k blagostanju človeštva.
če pa gojitelj sam ustvari križanec(s svojim znanjem in trudom) pa le naj bo ponosen najn
osebno pa mislim da hibridi spadajo v čvetličarne in na krožnik ne pa med gojitelje

[Akasha]

Ta strah je nastal iz mešanja pomena hibrid in gensko spremenjen organizem. To sta dva ločena "pojma" in tudi pridelava teh dveh semen je drugačna. Je pa res, da je oba dodelal človek.

Pri hibridu se nam ni treba ničesar bati, glede dodanih lastnosti, drugače pa je pri GSO (gensko spremenjenih organizmin).

Ta dva pojma tudi jaz ne ločim, se moram še izobraziti, kaj je kateri...

Hibride sicer sejem in gojim...glede GSO pa...v bistvu niti ne vem

[dinksi]

Laično povedano je hibridna svinja mešanica med domačo belo svinjo in črno svinjo. Dobiš flekasto svinjo.
GSO ali gensko spremenjena svinja pa bo imela mešane gene med svinjo in stonogo......In veš kaj dobiš....100 pršutov.

[Ivčk]

Akasha, ti bom probala razložiti v čem je razlika...

Hibrid: križanec med dvemi sortami (iste vrste, torej: paradižnik x paradižnik, paprika x paprika,...), križanje se lahko zgodi naravno recimo v vrtu (najbolj pogosto omenjeni križanci-hibridi, so tisti med okrasnimi in bučami) ali pa to stori človek, ko križa dve sorti z dobrimi lastnostmi, da dobi novo sorto z lastnostmi obeh staršev.

Naj ti povem primer pri paradižniku:
Vrtnar je imel dve sorti paradižnika, ki sta se mu zelo dopadli, ena je bila zelo rodna, druga pa izredno okusna, tako je pomisll, da bi ju med seboj skrižal in tako dobil novo sorto, ki bo tako rodna kot okusna. Ti dve sorti je med seboj skrižal (s pelodom ene sorte je oprašil pestič druge sorte) nakar je seme spravil, da ga poseje naslednjo sezono. To je tako imenovan hibrid, ki nosi oznako F1. No in iz teh semen je potem zrasel paradižnik, ki je bil roden in okusen, če je križanje uspelo...

Take so vse sorte, ki se jih kupi v trgovini z oznako F1, le da starši ostanejo dobro čuvana skrivnost in se tako semen prodajajo dražje. Je pa še en razlog, zakaj so ta semena tako draga, vsakič, ko ti zmanjka semen, moraš postopek križanja ponoviti (ne moreš samo spraviti semena hibridai in pričakovati, da bo drugo leto prišlo ven isto), da zagotoviš isto genetsko zasnovo in zadostno količino semen.

Križanja se dogajajo tudi spontano v naravi, to so tako imenovani spontani križanci (hibridi), ki so tudi zelo cenjeni, ker so redki. Tudi prva žita so bila najprej odbrana za sejanje, ker so imela v klasju večje število zrn ali debelejša zrna. Potem je šele človek 'pogruntal' da lahko rastline medseboj križa in s tem poveča pridelek. Tudi divji korenček je droban ii belo rume, pa glej kake vse korenčke danes imamo na mizi. Vse se je začelo z odbiro in križanjem, tako da s hibridi ni nič narobe...

Pri gensko spremenjenih organizmih pa delo poteka večinoma v laboratoriju, kjer vzamejo le določen del DNK-ja in ga vbrizgajo v 'osebek', ki ga želijo spremeniti.
Tako naprimer mali muci vbrizgajo gen od svetleče meduze in potem muca sveti v temi. Haloo?? Tu ni nč naravnega, isto pa delajo z rastlinami, kamor rinejo razno razne gene, da jim izboljšajo kakovost. Taka kakovost je pa zeeelo vprašljiva...

Upam, da je saj približno jasno...

[Akasha]

Aha, ok.....tole je pa dobrodošla razlaga - najlepša hvala

Zdaj me pa zanima, ali so razne zanimive rastlinske sorte vrtnin, ki se jih dobi iz tujine (npr. pri T&M sem nabavila paradižnik, odporen na plesen...) hibridi ali pa so GSO?

Ta sorta npr. nima F1 oznake zraven...

[Ivčk]

Akasha, vse sorte, ki se prodajajo v EU, ne smejo po zakonu biti GSO, torej ta odporni paradižnik ni GSO, če pa nima oznake hibrid ali F1, verjetno tudi hibrid ni, temveč je do te sorte prišlo z odbiro odpornih rastlin...

[emkey]

Po večini so to stare nehibridne sorte (heirloom rastline), ki se ne uporabljajo v masovni pridelavi in v zadnejm času pridobivajo na popularnosti. Seveda lahko naročiš tudi hibride, vendar to piše že ob imenu samem.

[sasok]

Malo za GSO to bi naj bil tudi paradižnik ki je trd na otip. Fora je v tem, da se med prevozom ne poškoduje, ker potem hitro zgnijein je zanič. Bo Ivčk verjetno več vedela, lahko pa pogledam malo, mislim, da mam v eni knjigi dosežke na tem področju napisane.

No da ne odidem iz teme, meni osebno se recimo glede orhidej zdijo hibridi super, večji cvetovi, bolj intenzivne barve, bolj odporni, cena raste.... Tako da tržno so zagotovo pomembni.

Aja pa še za pšenico; prelomna je bila poliploidija kromosomov.

Če koga kaj zanima, lahko še kaj napišem.

[trajnice]

Ta tema se razvija že nekaj časa in ste jo že zelo dobro in strokovno obdelali. Doslej govori bolj o kaktusih in zelenjavi ter poljščinah. Jaz bi pa še nekaj o okrasnih rastlinah:

Sploh ni nujno, da so vsi hibridi v vseh lastnostih boljši od staršev!

Gojitelji novih sort, pridobljenih s križanjem in odbiranjem, pač iščejo določene lastnosti, pa sploh ne gre vedno za F1 (prvo generacijo), vsaj pri okrasnih rastlinah, pa tudi sadnih rastlinah ne. Zlasti pri tistih, ki se v nadaljevanju razmnožujejo vegetativno, itak izmed mnogih križancev odberejo en edini osebek z določenimi lastnostmi in iz njega ustvarijo klon ali sorto, ki spet ni čisto nič negativnega. Od pamtiveka so sorte sadnega rastlinja kloni, ki se razmnožujejo s cepljenjem!
Torej pri vrtnicah so v drugi polovici prejšnjega stoletja s križanjem in potem kloniranjem (cepljenjem torej) vzgojili nešteto sort s cvetjem neverjetnih oblik in barv. To so bile dobre lastnosti. Slabe lastnosti pa so bile občutljivost na gljivične bolezni in posledično potreba po stalnem škropljenju in bile so brez vonja.

Danes je trend drugačen. vzgajajo nove sorte vrtnic, ki imajo vonj in jih ni treba škropiti.

Jožica
www.trajnice.com

[trajnice]

Moram dopolniti še razmišljanje na temo, kar se trajnic tiče.

Tudi tu se s križanjem, odbiranjem in potem tudi z vegetativnim razmnoževanjem (kloniranjem torej - poudarjam, da ta beseda ne pomeni pri rastlinah nič negativnega, saj predstavlja tudi razmnoževanje s potaknjenci), razvijajo mnoge sorte z različnimi, dobrimi in slabimi lastnostmi.

Dobre so recimo: zelo barviti in morda tudi veliki cvetovi, barvito listje in nenavadne oblike, bogato cvetenje, dolga vzdržljivost cvetja in še marsikaj.

Slabe lastnosti pa so lahko: občutljivost na bolezni in posledično nujno škropljenje, izguba vonja, počasno razmnoževanje, posebno velika zahtevnost, kar se rastišča in prehranjevanja tiče in še marsikaj.

Torej velja upoštevati, kaj je za koga najpomembnejše. Med gojitelji sta dva ekstrema. Nekateri bi vse podredili ekstremnim barvam in velikosti cvetja, drugi nujno hočejo čimbolj naravno vzgojo. Večini pa ustreza neka srednja pot.

Jožica
www.trajnice.com