forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[.....]

pozdravljeni,

dobila sem tole palmo, višine cca 140 cm. ali kdo ve, kolikšna je približna starost takšne palme, glede na to, da je počasne rasti?

ali ima kdo kakšne izkušnje z njo? bi jo bilo treba na tej višini še sfiksirati s kakšno podporno palico??

do kakšne temperature vzdrži zunaj na prostem?

hvala za pomoč in lep pozdrav!

[dddd]

prilepi sliko!

[.....]

večni problem s priponko slike. upam da mi uspe....

http://www.shrani.si/f/2S/JX/HUERKY4/pict0018.jpg

[.....]

no do zdaj sem ugotovila, da se ji reče tudi žumara, po večini kar najdem o njej pa je po češko, to pa si prevajam bolj 1:približno. uspeva do -13 do -20. takšni so podatki do sedaj.

še ve kdo kaj?

[dddd]

ta palma je iz hoferja, ne? evo to sem kopiru iz ene strani:
Palma je to in palme so večinoma drevesaste rastline iz tropskih in subtropskih podnebnih pasov. Prav zaradi tega nam v podzavesti pričarajo eksotiko toplih krajev in bujnost večnega poletja. Nekaj od tega si lahko privoščimo tudi pri nas, v bolj zmrzlih krajih vsaj v čebricah. Palma s slovenskim imenom žumara (Chamaerops humilis) pa je precej bolj odporna kot njene sorodnice, saj naj bi prenesla celo do minus 17 stopinj Celzija. Kolega na Češkem ima z njo prav dobre izkušnje, in celo če mraz malo posmodi starejše liste, to ni usodno, saj pomladi zanesljivo odženejo iz sredice novi. Če je krošnja pahljačastih listov odeta v led in sneg, to res lahko poškoduje zeleno tkivo, rastni popki pa ostanejo nepoškodovani. Le dolgotrajnejša zimska vlaga jim ne prija. V nasprotju z mnogimi drugimi palmami se pritlikava palma ali hamerops, tudi tako rečemo žumari, najpogosteje grmasto razrašča. Če ostaja kot enostebelno drevo, zraste do osem metrov visoko, v skupini pa so stebla navadno nižja. Iz korenin odganja nova stebla, s katerimi je možno vegetativno razmnoževanje. Cvetovi so rumeni, vendar po spolih ločeni na različnih rastlinah. Na enih so moški, na drugih ženski, zato rečemo, da je to dvodomna rastlina.

Žumara je doma v severnem Maroku in na Iberskem polotoku, avtohtona pa je tudi na Azurni obali. Izvedenci vedo povedati, da je menda to edina v Evropi samonikla palma. Po vsem sredozemskem območju se razmnožuje kar sama, zelo pogosto jo srečujemo tudi na območju submediteranskega podnebja. Posamezni primerki pa so raztreseni brez posebne zaščite na prostem daleč po srednji Evropi, celo do južne Švedske. Palme imajo nekaj botaničnih posebnosti. Po izgledu so to drevesa ali vsaj lesnate rastline, vendar nimajo prave ločnice med skorjo in lesom. Stebelna zgradba res otrdi, vendar resničnega lesnega tkiva ne razvije. Palme nimajo kambijalne ločnice med skorjo in sredico, zato je cepljenje neizvedljivo. Podobno je z vsemi travami. Kdor mi ne verjame, naj kar nekoliko razišče koruzno steblo na polju. Zato palm in koruze ni mogoče cepiti, paradižnike pa lahko. Žumara nima uglednega cvetja in tudi plodovi niso užitni, a če naletimo nanje, si lahko iz njih sami vzgojimo okrasno rastlino za lonček ali za vrt.