forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[manca1]

Lep pozdrav vsem! Tole je pa super zadeva, tale forum, kjer se bo končno za vsakega našlo nekaj. Gremo kar k stvari. Približno štiri leta se malce bolj intenzivno ukvarjam s kaktusi in do sedaj sem se naučila že kar nekaj stvari. Prebrala sem tudi že nekaj literature, tako da se lažje znajdem. Letos pa me je presenetil problem. Vse kaktuse in ostale sočnice imam čez zimo v garaži, kjer je temperatura pozimi max 18 stopinj (letos je bila max 15, ker je bila zima mrzla). Od oktobra, ko sem jih pospravila notri sem jih zalila za novo leto in pa konec februarja, ko so se temperature dvignile pa še to le toliko, da je bila zemlja vlažna (ne mokra). Ko sem tik pred prvomajskimi prazniki prenesla rastline ven (in jih nekaj tudi presadila) sem opazila, da je zelena osnova Gymnocaliciuma mihanovichii (Red Head) popolnoma gnila. Rdeči del je ostal zdrav. Rastlina je stara več kot tri leta. In sicer se je to zgodilo dvema rastlinama v različnih loncih in na različnih delih garaže. Sedaj, ko sem rastline preselila ven pa opažam, da aloje in epifiti na mladih poganjkih dobivajo zelenorjavo barvo in njihovo meso ni čvrsto na otip, ampak je mehko kot bi bila znotraj želatina. Zdaj pa me zanima ali je to kakšna bolezen ali mi rastline dejansko gnijejo. In če gnijejo, kako lahko gnijejo, če jih nisem zalivala Se opravičujem, če sem predolga, ampak želim podati čimveč dejstev za lažji odgovor. Že vnaprej hvala.

[BoGo]

Manca, po mojem mnenju je to gnitje. Sicer imaš ti več izkušenj kot jaz, vendar so simptomi, kolikor sem razbral tipični za gnitje, ki sem jih opazil, ko sem preveč zalival kakšen kaktus. Nekateri kaktusi so po mojem bolj občutljivi. Jaz recimo kaktusov nisem sploh zalival celo zimo (ja, sem pozabil), pa so verjameš ali ne vsi preživeli. Mogoče ne bom imel take sreče drugo leto.

Kar probam povedati je, da so mogoče tisti, ki so ti zgnilili pač bolj občutljivi, mogoče na mraz, mogoče tudi na vlago (sploh med počitkom)

[Marta]

Draga Manca

Tudi jaz sem oboževalka kaktusov in sočnic. Da bi jim ustregla, sem jih iz stanovanja celo prestavila v mamino hišo, da bi bilo pozimi dovolj mrzlo in bilo je premrzlo.

Ocitno ne gre toliko za vlago, kot za razvajenost kaktusov, stopinje celzija iz knjig po moje ne drzijo čisto, bolje je ce je za nekaj stopinj topleje.

Ko sem na dveh kaktusih, ob obisku, zagledala črne in gnijoče pege, sem jih preselila nazaj v stanovanje in se je zadeva ustavila. Niso lepi, toda preživeli so.

Pozdrav Marta

[Ipkiss]

Živjo Manca,
po mojih izkušnjah sodeč (sicer se vzgoje rastlin lotevam nekoliko ignorantsko, predvsem kaktusov) je to gnitje in bo rastlina propadla. Jaz kaktusov pozimi sploh ne zalivam, imam jih pa kar v stanovanju, kot tudi poleti. Tudi poleti jih zalivam zelo skromno, ker mi jih je že kar nekaj zgnilo kljub zelo skopemu zalivanju (predvsem aloje, sem se kar ustrašila, ko sem jo prestavljala in je kar naenkrat začela iztekati gosta tekočina krvavo rdeče barve). Mislim, da se ni treba ravnati dobesedno po literaturi, ker ni enostavno, pa tudi sadov ne obrodi vedno.
Srečno in lep pozdrav

[manca1]

Hvala lepa za vaše izkušnje. Priznam, da z alojami nimam veliko izkušenj in verjetno so res bolj občutljive kot druge sočnice in sukulente in ostale pikajoče zadeve.
Ko sem se danes malce bolj posvetila pregledu rastlin sem ugotovila, da so začeli gniti tisti deli, ki so med zimo zrasli na novo. Nekje v začetku marca so začele vse rastline kar naenkrat poganjati, ker pa je v garaži bolj malo svetlobe so bili ti poganjki čisto bledi in ti deli mi gnijejo. Korenine so nepoškodovane. Imam namreč resasto alojo (Aloe aristata), ki je najbolj prizadeta. Starejši deli rastline so v središču začeli na novo poganjati od kar je zunaj, mlade poganjke, ki so začeli gniti pa sem odstranila. In tako sem videla, da je korenina zdrava. Upam, da si bo ostali del rastline opomogel.
O tem vam bom vsekakor sporočila. Če pa ima kdo podobno izkušnjo pa lahko sporoči, kaj se je zgodilo. Če prav razumem je forum nastal zaradi izmenjave izkušenj.

Aja še to! Kar se zalivanja tiče. Jaz zalivam kaktuse, ko pokažejo prve znake izsušenosti (pri Agavah in mesnatih rastlinah se na primer naguba površina listov, kaktusi se kar malo sesedejo in izgubijo za odtenek barve...) Zato delam 'paniko', ker mi do sedaj še noben kaktus ni zgnil zaradi preveč zalivanja, ampak so se mi kvečejmu posušili. In zato sem mislila, da bi to mogoče lahko bila tudi kakšna bolezen, ki je ne poznam (ker korenine ne gnijejo, ampak samo tisti del nad zemljo). Lep sončen pozdrav vsem.

[izi]

Pozdrav vsem,
Najprej naj vas opomnim na nekaj napak, ki jih delate vsi.
Kaktusi in sočnice so rastline suhih predelov in dobijo minimalno količino vode v določenem obdobju, Takrat si napravijo zalogo za dolgo sušno obdobje.
Kako pa delamo s kaktusi pri nas.
V času rastne sezone jih zalivamo enkrat tedensko, najpogosteje na 5 dni. Zalivati jih začnemo, ko se začne toplo vreme. V rastlinjaku je to že lahko februarja, če jih gojimo v sobi, je to kasneje, ko je dovolj svetlobe za rast, drugače se rastlina v iskanju svetlobe potegne in postane zelo svetlo zelene barve. Najbolj, če rastline maja prenesemo na prosto.
Naslednja napaka.
Ko rastline prenesemo na prosto na sonce, ki je že precej močno, jih opeče. Opečene rastline so lahko rdečkaste barve, tkivo pa postane mehko na otip (verjetno je to Mancin problem), nekatere opečene rastline pa postanejo belkaste.
Zimovanje.
Kaktuse prezimimo v svetlem in hladnejšem prostoru (8-15 °C), in jih popolnoma nič ne zalivamo. Zadnjič zalijemo začetek oktobra. Kaktus pozimi počiva in v se v mirovnem obdobju pripravi na naslednjo sezono, nastavi popke in največkrat le po počitku zacvetijo. Podobno delamo tudi s sočnicami, izjema so le nekater južnoafriške sočnice, ki rastjo na področjih z zimskim dežjem in rastejo in cvetijo v kratkem dnevu.
Še nekaj besed o rdečem gimnokaliciju. Komercialne trikotne podlage so namenjene za hitro razmnozevanje in zacetno rast, žal pa cepič (rdeči brezklorofilni kaktus) podlago počasi izčrpa in podlaga propade. Zato običajno take rastline pomlajamo in jih cepimo na močnejše podlage.

Upam da sem bil zadosti jasen.
LP
Iztok
Društvo prijateljev kaktusov Slovenije

[manca1]

Hvala Izi za tvoje nasvete!
Tudi sama sem že razmišljala, da bi bile rastline lahko opečene, sploh, ko sem aloje prestavila v celodnevno senco in že poganjajo nove liste. Vendar do sedaj nisem vedela, da lahko kaktusi in sočnice dobijo sončne opekline. Vsako leto se naučimo kaj novega. Kdor se uči, dela tudi napake iz katerih se spet kaj nauči. Dobro, da obstajajo tudi taki, ki nas na napake opozorijo, zato da jih ne ponavljamo.

Če koga zanima literatura: Enciklopedija vrtnarjenja Angleškega kraljevega hortikulturnega združenja ima v poglavju o kaktusih in sočnicah na enem mestu zelo dobre informacije o gojenju, razmnoževanju, presajanju, boleznih in vrstah kaktusov. Vse je napisano zelo jasno in podprto s slikami za še lažje razumevanje. Knjiga je izšla pri Slovenski knjigi leta 1999.

[crash_recovery]

Lep pozdrav.

Po mojem preživijo kaktusi pozimi tudi pri precej nizkih temperaturah. Moji so bili letos precej časa na temperaturah tudi okrog +6 pa nima noben kakšnih vidnih posledic. Mogoče mi samo zdaj bolj počasi rastejo, ker so bili preveč na hladnem?

[izi]

Zivjo,
nekateri kaktusi zdrzijo tudi -20C in se veliko bolje pozimi pocutijo zasciteni pred vlago zunaj kot v ogrevanem prostoru, za druge pa je lahko že daljša temperatura pod 15C usodna, ali pa pusti lepotne napake na kaktusih.
LPI

[Leopold Scheicher]

Lep pozdrav!
Naj dodam še svoje mnenje. Mislim, da je Manca pomešala aloje in kaktuse med seboj. Aloja je aloja, kaktus pa kaktus in med njimi je velika razlika. Hočem reči, da je že med kaktusi razlika pri prezimovanju.
Aloje so drug problem, kjer temperatura ne sme pasti pod 15 stopinj Celzija. Spet nekateri kaktusi morajo biti popolnoma suhi (npr. rebucije, drugi ne, npr. cleisto cactus), torej pozimi previdno z zalivanjem in ne zalijte vse po vrsti.
Prav zato je zelo pomembno, kako se kaktus imenuje in od kod prihaja.
Upam, da sem bil kaj koristen.
Poldi

[manca1]

Poldi!
Vem, da je med alojami in kaktusi razlika in to velika (tudi občuti se jo, ker kaktusi pikajo ), ampak jaz pač po 'amatersko' rečem kaktusi vsem mojim rastlinicam, ki ne potrebujejo vsakodnevnega zalivanja in niso 'normalne' sobne rastline. V tej skupini imam tako aloje, rasline iz rodu Epiphyllum, kalanhoje in ostale 'prave' kaktuse. Vem, da to ni prav, ampak, če doma rečem, da naj pustijo moje kaktuse pri miru (moja mami namreč navdušeno zaliva svoje rože in jih utaplja) točno vedo katerih rastlin se ne smejo dotikati.
Letos sem ugotovila, da rastline lahko dobijo sončne opekline in sicer so se le-te pojavile na večih rastlinah iz različnih rodov in vrst, ki pa so si že opomogle in veselo rastejo naprej. Ravno danes se je v vsej svoji lepoti odprl cvet na 'Jennifer Ann' iz rodu Epiphyllum na Mammillarii zelimannii pa so tudi že popki, ki se bodo odprli v naslednjem tednu.
Rastline so si torej opomogle in sedaj vem jaz in morda še kdo, ki tega do sedaj ni vedel, da je pri prestavljanju rastlin ven na sonce potrebno paziti. Žal zaenkrat doma nimamo prostora za rastlinjak ali kaj podobnega, da bi rastline prezimile kako drugače kot v garaži.

[crash_recovery]

vidm, da mamo podobne probleme s kaktusi. men jih je lani nekaj ozgalo, ko sem jih privajal na direktno sonce na balkonu. vsak dan sem jih pustil dalj casa na soncu. enkrat pa so bili predolgo. letos jih imam pri oknu, zaenkrat se pod papirjem, ampak tudi ko bom dal papir stran, ne bodo vsi prisli do direktnega sonca, ker je pri oknu premalo prostora. mal me skrbi, da bodo imeli premalo svetlobe in kaksne posledice... ze tako ali tako so letos prepozno prisli do boljse svetlobe.

lahko bi jim nasel tudi kaksen prostor zunaj, samo potem jih nebi imel toliko na oceh ...

lep poydrav vsem

[crash_recovery]

Lep pozdrav vsem ljubiteljem kaktusov in sočnic!
Danes sem prvič na forumu in sem preletela vse prispevke. Med drugim sem zasledila nekaj besed o Rdečem gimnokaliciju. Tudi meni je letošnjo zimo propadla podlaga in sem ga presadila direktno v zemljo. V dobrem tednu se je prijel in sedaj krasno cveti. Zanima me ali je za njegovo preživetje nujna podlaga in sem naredila napako ali bo uspeval tudi tako? Kaktusi cepljeni na podlago mi namreč delujejo umetno in mi niso ravno pretirano všeč?
Hvala za odgovor in lep pozdrav! Alenka

[crash_recovery]

Jaz mislim, da gre tukaj preprosto za gnitje in nič drugega.
Kako pa je prišlo do tega pa ne vem.

[izi]

Živjo,
Vse zelene rastline v naravi nujno potrebujejo klorofil (zeleno barvilo), s pomočjo katerega si tvorijo hrano za preživetje. Če rastlina zaradi genskih napak tega klorofila nima, propade takoj ko porabi vso rezervno hrano iz semena. Če ima rastlina samo delno pomanjkanje klorofila (variegatne rastline, običajno so rumeno-zelene ali belo-zelene), potem zeleni deli rastline lahko tvorijo hrano.
Če rastline brez klorofila cepimo na zeleno podlago, ki cepič oskrbuje s hrano, postane taka brezklorofilna rastline neke vrste zajedalec. Primer takih brezklorofilnih rastlin lahko največkrat vidimo le pri kaktusih in nekatreih ostalih sočnicah.
Primer, ko je rdeči gimnokalicij pognal korenine in zacvetel se mi zdi nemogoč, če je rastlina popolnoma rdeča. Če pa vsebuje nekaj klorofila, potem lahko preživi na svojih koreninah.
Problem pri brezklorofilnih kaktusih je tudi ta, da so cepljeni na podlago Hylocereus undatus, to je hitrorastoči epifitni kaktus, ki raste v džunglah Srednje Amerike. Podlaga je primerna samo hitro rast cepljenca, le-ta pa jo kasneje preveč izčrpa. Problem je zlasti pozimi, ko so temperature nižje, in se rastlina ne zaliva.
Brezklorofilne kaktuse je najbolje cepiti na močne podlage, kot so Echinopsis (Trichocereus) spachianus, Echinopsis (Trichocereus) pachanoi, Harisia jusbertii ali kaj podobnega. Ceplenje je obvezno, pač pozabimo na estetske pomankljivosti cepiča na podlagi.
Več informacij o brezklorofilnik kaktusih lahko dobite na spletnih straneh društva prijateljev kaktusov Slovenije
www.dpks-drustvo.si

gumb Glasila

ali povezava do spletne strani o Albino kaktusih.

LP

Iztok

[crash_recovery]

Lep pozdrav!
Iztoku se najprej opravičujem, ker se nisem nič prej oglasila. Nekako ne najdem časa, da bi sedla za računalnik.
Glede na napisano, tale moj gimnokalicij verjetno res ni čisto brezklorofilen. Je namreč skoraj bordo rdeče barve, ki se preliva v zelenkasto, le en reženj je čisto živordeče barve. Tudi "mladički", ki jih je pognal so takšni in lepo rastejo brez podlage.

Hvala za odgovor in lep pozdrav Alenka!

ps. A mi lahko še prosim napišeš strokovno ime za rdeči gimnokalicij in družino v katero sodi?

[izi]

Živjo,
Običajno je rdeči gimnokalicij Gymnocalycium mihanovichii. Češki raziskovalec kaktusov Frič ga je poimenoval po g. Mihanoviću iz Korčule, ki je živel v Argentini in mu je daroval nove čevlje. Kaktus je Frič našel, ko je bos hodil po travi in ga pohodil. To štorijo sem enkrat prebral v Hrvaškem biltenu.
LPI

[lucka]

Živjo,

imam vprašanje glede opeklin pri kaktusih. kaktuse sem imela vse od maja na enakem mestu, nanje je celo poletje sijalo sonce in kaktusi so veselo rasli. kak teden nazaj, pa so kaktusi dobili sončne opekline, zato sem jih kljub lepemu vremenu pospravila v prostor za prezimovanje. zanima pa me, zakaj je prišlo do opeklin, če pa so bili vse poletje na enakem mestu z enako količino sonca? so lahko razlog nižje jutranje temperature v povezavi s soncem ali pa drugačen vpadni kot žarkov?

Hvala za odgovore