forum RASTLINE.COM - sobne rastline

[ljzavodrib5]

To temo sem odprl za debate o raznoraznih okužbah, katere napadajo naše gobice. Nisem ekspert za določanje, zato si pridržujem pravico do pomote.

Hvala,

Andrej

[ljzavodrib5]

Ta plesen se mi pogosto prikrade v sterile petrijevke z agarjem in jih preraste.

Zdi se mi da ji je ime Cladosporium?

Ne maram je kakor tudi ona mene ne (saj jo vedno vržem proč).

[Quincunx]

s to gljivo imajo velike probleme gojitelji šampinjonov, saj jim odžre velik delež pridelka. Z njo imajo največ problemov tisti, kateri ne morejo razkužiti sten in inventarja svojih gobarn. Spore se zažrejo v stene in nato naselijo še neokužen substrat.

Ja... Cladosporium... Bi pritegnil trditvi. Akoravno jo tako kot druge plesni pobere ze pri 90oC.

Hm? Mene je malo sram da gremo v EU pa berem take probleme... Ne razumem zakaj ne morejo razkuzit sten, stropov, cele gobarne... ???

V cem je problem?

[ljzavodrib5]

Problem je v tem, da očitno sredstva za sterilizacijo ne prodrejo tako globoko v stene. Po eni strani pa stene tudi 'dihajo' se pravi da spore iz notranjosti pridejo čez nekaj časa na površje.

Jaz mislim, da je ves keč v tem, saj je zadeva še vedno prisotna v prostoru po temeljitem razkuževanju s formalinom, Sporegonom, varikino itd...
V prostor pa z novim kompostom ne pride (to vem po tem, ker nekateri gojitelji nimajo problemov, uporabljajo pa kompost istega proizvajalca- tudi iste serije komposta).

EU smo že TU

Andrej

[zeronio]

Hm? Mene je malo sram da gremo v EU pa berem take probleme... Ne razumem zakaj ne morejo razkuzit sten, stropov, cele gobarne... ???

V cem je problem?

Pri gojenju v majhnih kolicinah je precej bolj preprosto vzdrzevati cistoco, kot v velikih gobarnah. Vsakemu gojitelju po zacetnih uspehih naraste stopnja okuzb, zato ker so ti mikroorganizmi pravi mojstri prezivetja in prilagajanja ter hitro postanejo odporni na nase sterilne metode, ki jih je zato treba stalno spreminjat in izpopolnjevat. Veliko ljudi se po zacetnih uspehih hitro loti komercialnega gojenja in potem ko jim po dolocenem casu glivice vrnejo udarec, zacnejo uporabljati razne strupene kemikalije (in to v EU ravno tako kot pri nas, ce ne se bolj).

Andrej:
pri tvojem cladosporiumu je videt, da je prisel v petrijevko na robu, torej ni prezivel sterilizacije ampak so njegovi trosi prisli na petrijevko kasneje. Uporaba peroksida v agarju bi precej pomagala, pa tudi parafilm za zavijanje petrijevk je precej boljsi kot polietilenska folija.

[Quincunx]

Hja. O kako velikih prostorih pa je govora? Gledal sem slike iz hleva, ki jih je pokazal Andrej. Pa se mi ni zdel posebno velik prostor - to bi se dalo vse zrihtat.
Jaz bi predlagal ploscice (tla, stene... vse). Ali pa linolej, oz kaksno drugo maso. Ze PVC naredi veliko - tisti v plahtah za izolacijo podstresij/mansard. Dobro je imeti predprostor za preoblacenje (halja).
Pa regale vse iz trdih obstojnih plastik, ki se jih da razkuzevati.

nekaj idej iz mycotopie:
http://www.mycotopia.net/discus/messages/7747/40870.html?1071109563

in to v EU ravno tako kot pri nas, ce ne se bolj

Ja itaq. Malo sem bil sarkasticen, ampak ne s slabim namenom. [/url]

[zeronio]

Ne smes pozabit, da pri nas v glavnem gojijo sampinjone, ki na trgu ne dosegajo visokih cen, zato se verjetno ne splaca prevec vlagat v gobarno.
Sicer pa se strinjam s tabo, samo v nekem starem vlaznem prostoru le ni vse tako preprosto.

[ljzavodrib5]

Ja res je, da se zadeve zakomplicirajo pri razširitvi proizvodnje.Zadeve tečejo v enem lambru doma, ko pa je človek od tega odvisen se začne najboljši del zgodbe. Če gobe v lambru splesnijo, jih lahko vržemo proč, človek odvisen od gob, pa tega ne more storiti.

Potrebno je izobraziti zaposlene (eni ženički se bo zdelo drkanje u glavo če ji boš rekel, da si mora po tem ko je prijela plesnivo gobo, roke pošteno umiti-in tega seveda ne bo naredila-in imaš celo gobarno okuženo).

Prenova prostorov kot je bilo svetovano zgoraj pa ogromno stane (ploščice cca 3000 sit/kvadratni meter itd...) pa ponekod še ni izvedliva-kako prekriti stene rudnika s ploščicami, vlažnih zidakov tudi ne moreš kar prekrit s ploščicami-najprej je potrebno večmesečno sušenje-izpad pridelka za več mesecev, gobar pa tačas lahko umre od lakote.
Zato ljudje raje malo s tem pa malo z onim poškropijo pa je (je ceneje) ali pa prenašajo občasne (včasih večje, včasih manjše) izpade pridelka.

Zdi se mi tudi, da so gobe vedno bolj degenerirane(še zlasti šampinjoni) in so zaradi tega slabo odporne na okužbe, pa še povsod je en sam sev in ko pride bolezen imamo takoj epidemijo.

Zeronio zakaj se ti pa zdi, da je zapiranje petrijevk s parafilmom boljše kot folija? Prav imaš glede Cladiosporuma, prišel je skozi počen pokrov petrijevke.

Andrejmavasrad

[zeronio]

Zeronio zakaj se ti pa zdi, da je zapiranje petrijevk s parafilmom boljše kot folija? Prav imaš glede Cladiosporuma, prišel je skozi počen pokrov petrijevke.

Jaz sem najprej uporabljal Micropore lepilni trak in PE folijo - odkar pa uporabljam parafilm imam dosti boljše rezultate. Seveda se mi še vedno določen odstotek petrijevk okuži, ampak ko bos enkrat probal parafilm bos videl v čemu je štos. Je zelo elastičen in rahel pritisk je dovolj da se sprime skupaj, tako da se zelo dobro oprime petrijevke ga je pa kljub temu lahko odstraniti. Je tudi optimalno prepusten za zrak in v petrijevkah se ne nabira kondenz izsušijo pa se tudi ne.

[ljzavodrib5]

Res nisem bil tako pozoren na razlike, vendar me pri parafilmu moti, da ga moram sproti rezati na ozke trakce, pa še izredno drag je.

Andrej